četrtek, 21. september 2017

Uriniranje - kolikokrat na dan je še zdravo?

Dokaj spontano, ter po zaslugi ugodnih letalskih kart, sem se odločila za jesenski obisk Rima. Še samo sebe sem presenetila z izbiro lokacije za svoj jesenski dopust. Vedela sem, da si bom Rim že enkrat ogledala, ker je zgodovinsko zanimivo mesto - recimo, okrog 60. leta starosti ali še malo kasneje. No, sedaj sem vesela, da sem si ga že prej, saj Rim ni mesto, ki bi bilo prijazno do starejših: razdalje med znamenitostmi so velike, tudi stopnic je veliko, ulice pa tlakovane ali luknjaste. In ne pozabimo na najpomembnejše: množice obiskovalcev.

Tudi sredi septembra so bile glavne turistične znamenitosti dobro obiskane. Res si ne predstavljam, kako je v viških sezone, že sedaj je bilo dovolj gneče. Dodobra sem si, poleg znamenitosti, ogledala tudi orožje italijanskih vojakov in policistov. Iz razumljivih razlogov stražijo pri vseh pomembnih zgradbah (muzejih, cerkvah). Moj občutek je bil mešan; po eni strani sem se počutila varnejšo, po drugi strani pa me je orožje motilo.

Ampak, o nasilju, bojih in orožju razpravljati v Rimu, ki je skozi vso svojo zgodovino bil "krvav", je popolnoma nesmiselno.



Vsi, ki ste že bili na potovanjih, veste, kako pomembna so - stranišča. Ni vrag, vedno te "stisne" ravno takrat, ko ni nobenega v bližini. Zato je taktično razporejanje obiskov na stranišču ena najpomembnejših nalog na potovanjih. Vsaj za ženske.

Danes sem med 200 sporočili, ki so se nabrala v osmih dneh, našla tudi priporočila, kako pogosto bi naj lulali.

Znanstveniki so ugotovili: če dnevno spijemo priporočenih 1,5 litra, morajo moški, če so zdravi, 3 krat urinirati, ženske 4 krat.

Hmmm, mislim, da potrebujem "zdravljenje", ker grem večkrat na stranišče.  Najbolje kje na jugu, saj vemo, da mraz škoduje mehurju. Ker sem si Rim že ogledala, je pametno, da se odpravim južneje. Na Sicilijo? Ne, še malo nižje, za vsak primer. Grčija? O, ja ...

P.S.
Seveda bom ostala doma, dela je veliko. V kratkem bom objavila nekaj fotografij iz Rima. Saj vas zanima, a ne?

nedelja, 17. september 2017

Med vinogradi, umetnostjo in dobro hrano

Vinogradi so trenutno zanimivi samo kulinarično, optično pa sploh ne. Ko se bodo listi obarvali v rumeno-rdeče tone, bodo tudi bolj fotogenični. S sorodniki smo obiskali turistično kmetijo Hlebec. Še vedno se ne želijo videti na mojem blogu, zato mi ni preostalo nič drugega, kot da sem fotografirala "ostalo".

Zanimivo, pri Hlebčevih imajo veliko (umetniških) eksponatov, kot zadnjič v lendavski restavraciji Bella Venezia.





Domači čuvaj. Vse je imel pod kontrolo, vendar ni bil vsiljiv, niti v napoto. 








Postržjača - prleška jed (kvašen kruh, posut z ocvirki se speče v pečici ali krušni peči)



Že zaradi buhtljev se splača priti k Hlebčevim. Božanski so bili!




Pot smo iz Koga nadaljevali proti Jeruzalemu in v Ljutomer. V levem zadnjem delu slike se že vidi dež.




četrtek, 14. september 2017

Jesenski sokovi

Vse premalokrat si stisnem sveže sokove. Ne smemo jih spiti preveč, največ 3 dl naenkrat, še posebej, če so zelo sladki. Ker je čiščenje sokovnika zoprna stvar, sem sok vedno stiskala za več ljudi. Zadnjič sem se spomnila, kako ga lahko stisnem in vsaj za nekaj ur pravilno shranim, da ne bo oksidiral: nalila sem ga v manjše steklenice. Vem, vem, majhen korak za človeštvo in velik zame ...

Jesen je tisti letni čas, ko imamo največ surovin za stiskanje sokov. Moj najljubši je še vedno s korenjem, peso, jabolki in radičem.







Z leve proti desni: 

- korenje in jabolka
- korenje, jabolka, malo rdeče pese in radiča
- veliko rdeče pese, malo jabolka in korenja
- ostanek od vsega

ponedeljek, 11. september 2017

Ste že bili v Lendavi?

Vsi, ki smo prejšnji vikend preživeli vzhodneje od Trojan, smo lahko uživali v lepem vremenu. V soboto smo s sorodniki obiskali Turistično kmetijo Hlebec, kjer so nas presenetili s svojo podjetnostjo, obilnim kosilom in suhim vinom iz rumenega muškata (ne želim ga več piti, enkrat je bilo dovolj - rumeni muškat mora biti vedno vsaj polsuh!).

Za nedeljo pa smo se soglasno odločili, da raziščemo Lendavo. Program je bil:

  • Obisk stolpa Vinarium
  • Kosilo
  • Ogled Lendavskega muzeja

Na stolpu Vinarium je bilo zelo zanimivo. Nekateri se pritožujejo, da je vstopnina predraga, vendar so to takšni, ki še niso bili na podobnih atrakcijah v tujini. Mene je navdušil pogled od spodaj in na razgledni ploščadi:










Za kosilo smo najprej poskusili v gostilni Lovski dom, kjer naj bi imeli avtentične lendavske jedi in ne-gibanice (sami se pozanimajte, kaj to je!), vendar so bile vse mize zasedene. Zato smo se odpravili do restavracije Bella Venezia.

To je bilo prijetno presenečenje, tako v kulinaričnem, kot doživljajskem smislu. Notranjost restavracije je namreč opremljena s številnimi italijanskimi slikami in skulpturami. Seveda smo poslušali italijansko glasbo in pili italijansko vino. Celo italijanski starinski motorji so razstavljeni!

Naročili smo kar njihov meni in bili zelo zadovoljni - še najmanj s sladico, tiramisujem.













Na koncu smo si ogledali še Galerijo-muzej Lendava - od parkirišča do vhoda vodi strma, kratka pot. Trenutno so na ogled Dalijeva dela iz zasebne nemške zbirke. Tudi ostale zbirke so zanimive in zelo raznolike. Fotografiranje v notranjosti ni dovoljeno, ukradla sem samo dve:






Dali je pred dokončanjem slike naredil veliko študij. Zelo zanimivo si je bilo ogledati, kako je iskal končne rešitve. Na sliki je študija, kjer je uporabil zlati rez. Bil pa je obseden z nesmrtnostjo in ta blaznost se odraža v njegovih slikah.