četrtek, 23. marec 2017

Športni copati - koliko dobi delavec v proizvodnji, koliko trgovina

Na športnih copatih sem opazila že dve majhni luknji, ki bosta seveda postali veliki. Zato počasi razmišljam o nakupu novih copat. To mi je skoraj tako velika muka kot kupovanje očal ...

V stari reviji Öko Test (12/2015) sem našla razdelitev stroškov in dobička, če športni copati stanejo 120 EUR.

Plača v proizvodnji: 2,50

Surovine: 10,00

Drugi proizvodni stroški: 3,50

Proizvajalec: 26,00

Transport in carine: 4,00

Distribucija: 5,00

Trgovina: 45,00

DDV: 20,00

Skupaj: 120 EUR

A se samo meni zdi, da je to grozljiva kalkulacija? Me je kar minilo veselje po nakupu. Sicer pa je baje tako zdravo hoditi bos ...


sreda, 22. marec 2017

Indijski eksperimenti s karijem in lososom

"Zakaj pa v zadnjem času tako pogosto kuhaš po indijsko?" me je vprašal, ko sem mu povedala, da bova v nedeljo jedla indijski kari z lososom. "A prepogosto kuham indijsko?" sem se začudila. "Ne, samo sprašujem, ali je kakšen poseben vzrok. Drugače so jedi, ki jih skuhaš, dobre."

Res ne vem, zakaj v zadnjem času večkrat uporabim indijske začimbe. Mogoče zato, ker se izogibam glutenu in mesu, ter si z (meni) manj znanimi začimbami popestrim jedilnik. Poleg tega, da so indijske začimbe zdrave - razen, če niso zastrupljene s težkimi kovinami in pesticidi. Zato svoje začimbe kupujem izključno v eko trgovinah.

V soboto sem se podala na lov za črnimi sezamovimi, koriandrovimi in koromačevimi semeni. Za recept, ki sem si ga izbrala v moji novi knjigi o kariju, sem potrebovala cel kup začimb, ki jih nikoli ne bi kombinirala z lososom (ali drugo ribo). Rezultat je bil zelo okusen, predvsem pa je priprava jedi zelo preprosta. Avtorica knjige ta recept rada uporabi, ko ima goste, saj se lahko omaka pripravi prej. Ko pridejo gostje, prelije losos z omako in ga počasi kuha 8 minut.


To je bil moj cilj: losos po indijsko


V kuhinji mi je družbo delala orhideja 


Omaka s popraženimi začimbami in paradižnikom. Ker ne maram karijevih listov, sem dodala peteršilj.


Tudi losos je potrebno marinirati z začimbami (predvsem kurkumo in kajenskim poprom); stati mora 1 - 6 ur. 


Losos je že v omaki in se previdno kuha. Narezati ga je treba na 4 x 6 cm velike kose, da ne razpade.


Moj končni izdelek, ki sem ga postregla z basmati rižem. Ne morem opisati, kako sočen in mehek je bil losos. Najbolj všeč mi je bila kombinacija koromačevih semen in lososa. Nikoli si ne bi mislila, da se ujemata.

Veste, kaj je najboljše? To, da me čaka še več kot 200 karijevih receptov iz celega sveta, da jih preizkusim. Ko so se Indijci selili po svetu, so s sabo prinesli začimbe. Jedi so prilagodili zelenjavi in mesu, ki so ga našli v svoji novi domovini. Nastali so zelo zanimivi recepti.

V knjigi tudi piše, katero karijevo jed je najraje jedel Nelson Mandela. Ne, nič ne povem ... :)

ponedeljek, 20. marec 2017

Prepiranje s pomočjo kitajske astrologije

Malo premora sem si vzela in vas cel teden zanemarjala. Očitno sem potrebovala počitek od pisanja, kar je pri kreativnih dejavnostih treba redno početi, drugače izgorimo.

Cel kup stvari se je dogajalo, o nekaterih bom poročala v naslednjih dneh. Hja, dragi moji, čeprav se družimo že 8 let, vam še vedno vsega ne zaupam.

Ko sem brala članek o konstruktivnem prepiranju (vem, sliši se zelo hecno), se mi je pred očmi pojavila shema iz Bazi Suanming, kitajske astrologije. Osnovno shemo (Štirje stebri usode) lahko namreč prepišemo v drugačno shemo, ki se imenuje Ciklus usode. Tam elemente razporedimo po življenjskih področjih in sorodstvenih vezeh.

Tako ugotovimo, katero od teh področjih  nam je pomembno oz. kje smo močni.

Pa ne želim pisati o tem, ampak o prepiranju. Skoraj celo moje življenje sem se jezila, da moški pri prepiru pričakujejo, da se bomo ženske obnašale kot mame in ne partnerice. Grrr ...

Če si ogledamo spodnjo shemo horoskopa, bo takoj jasno, zakaj. Moški pri prepiru iz svojega Položaja "udarja" po področju Jaz (ženska osebna energija). To dela zato, ker je pač takšna funkcijska shema horoskopa. V praksi se lahko reakcija ženske odraža na več načinov, recimo, če je ženska energijsko močna, jo to udarjanje malo prizadene. Če je šibka, reagira zelo burno (potlačeno, boleče). V obeh primerih je njen Jaz energijsko prizadet.


Če ženska energijsko udari nazaj (rdeča puščica), je moški zelo jezen. To ni naravno obnašanje ženske in s tem si dela veliko škodo, saj izgublja veliko energije! Vem, vem, emancipiran del vase ženske dušice bo sedaj skakal do neba, ampak samo razlagam zakonitosti iz kitajskega horoskopa.


Kaj bi si moški želel? Da bi reagirale kot mame (rumena puščica) - da bi ga podprle, mu dale prav, mu ne bi nasprotovale ... Tudi, če naredi največjo bedarijo, bi mu blagohotno odpustile. Saj poznate tole. On bi se počutil res moško, kot vodja, ki obvladuje položaj. Težava je samo v tem, da me moškega, ki bi nam dajal položaj, ne potrebujemo več. Lahko si ga ustvarimo same.

Tudi moška pričakovanja o "mamini" podpori, so popolnoma nenaravna in ženska, ki tako funkcionira, dela veliko škodo sebi in partnerju.

Kako bi se pa potem morali prepirati? Tako, da ne bi "udarjali" po Jaz (velja za oba spola). Kar v praksi pomeni, da med prepirom govorimo o sebi, o svojih občutkih, strahovih, pomislekih in ne o "ti si naredil to", "ti si takšen", "ti vedno pozabiš narediti" ...


Preden odpremo usta in izbruhnemo očitke (ti, ti, ti), bi morali narediti samoanalizo po življenjskih področjih. Začeli bi od Jaz, čez Intelekt, Bogastvo, Položaj do Podpore. Temeljito bi se izprašali, zbirali svoje občutke in opažanja, na koncu pa bi, če že koga, obtožili samega sebe (jaz, jaz, jaz).

Kaj menite, kako se prepirajo ženske?

nedelja, 12. marec 2017

Neoluščen riž je bolj strupen!

Že dlje časa me je pekla vest, ker sem si kuhala predvsem prečiščeni riž. Najraje imam basmati riž, pa tudi arborio za rižote mi je všeč - v Kalčku prodajajo semiintegrale (polprečiščenega), ki ima rahel okus po neoluščenem rižu, skuha pa se hitreje (v 20 namesto v 45 minutah).

Ravno dolžina kuhanja neoluščenega riža je glavno vzrok za uživanje prečiščenega. Basmati riž se skuha v 15 minutah, v tem času pripravim zelenjavo in obrok je skuhan.

Vseeno sem zadnjič kupila mešanico neoluščenega in divjega riža. Že dopoldne sem ga skuhala in del pojedla za kosilo. Samo z aromatiziranim oljem sem ga začinila, vendar je bil zelo okusen, saj neoluščeni riž diši po oreških.

Po kosilu sem odprla novo izdajo Öko Test, nemško revijo za potrošnike. Glavna tema: kakovost riža. Ojojojojoj ... Na kratko so ugotovitve takšne: bolje je jesti oluščen riž, ker vsebuje manj strupov. Najbolj "čist" je bil basmati riž. Ravno v lupinico neoluščenega riža se shranijo pesticidi, pa tudi mineralna olja (MOSH, MOAH) iz embalaže (karton, juta vreče) ter arzen iz zemlje.

Tudi riž z ekološkim certifikatom je bil močno obremenjen s strupi! Kar svojim strankam vedno znova razlagam: da naj pazijo pri nakupu alg, ker ekološki certifikat ni garancija za čistost alg.

Še en podatek me je šokiral:

Za 1 kilogram riža je potrebno 3.400 litrov vode. Za primerjavo: koruza potrebuje 900 litrov, 1 kg govedine 15.455 litrov.

Dobra novica je tudi ta, da je bil v vseh testiranih vrečkah res riž, ki je bil deklariran (ni samoumevno, še posebej pri basmati rižu). Na žalost se je slabo odrezal tudi riž iz Italije, Francije in Španije - sama sem naivno mislila, da je evropski riž bolj "čist".


Moja porcija neoluščenega riža. Koliko strupov je bilo v njej?

petek, 10. marec 2017

Tri lučke so prijazne do alergikov

O Treh lučkah sem najprej prebrala v časopisu, nato pa od lokalnih poznavalcev izvedela, da je to bila nekdaj znana gostilna. Moram priznati, da so jo zelo všečno obnovili. Na žalost nisem veliko fotografirala, ker sem se zelo lačna vračala iz zagrebške Ikee in lačen fotograf, je slab fotograf!

Ob vikendih imajo menije, med tednom pa jedi po naročilu. Zelo pozitivno so me presenetili glede alergenov. Samoiniciativno so spremenili prilogo pri glavni jedi in posebej za naju, s spremljevalcem, naredili božansko sladico.

Razmišljala pa sem o njihovi razporeditvi prostorov. Najlepše razglede so namenili gostom v sobah, jedilnica je na manj lepem mestu, saj ji pogled na Savo zakrivata zid in bazen. Konferenčna soba oz. soba za praznovanja ima odličen razgled, zato me ne čudi, da so skoraj vsi termini za poroke že razprodani.

Bodo prihodki od sob večji od prihodkov v jedilnici? Hmm, bo zanimivo opazovati razvoj te restavracije - hotela.






Glavne jedi nisem utegnila fotografirati. Tole je moja najljubša jed z dnevnega menija: Malancanov tartar s sušenimi paradižniki in zelišči. 


Bazilika (v sladoledu) z malinami - božanska kombinacija


Te zamije sem odkrila v kavarni (ja, tudi kotiček za kavo in sladice imajo). Zelo so me navdušili srebrni okrasni lonci, bi pa prostor prenesel še kakšno rastlino več. Na poti proti stranišču visijo številne fotografije iz zgodovine delovanja Treh lučk. Zelo lepa gesta spoštovanja tradicije!

Mene so Tri lučke prepričale, tako s hrano kot pozornostjo (in vinom, haha). Tako dobrodošlo sem se počutila, ko so me razvajali z jedmi brez mojih alergenov.

sreda, 08. marec 2017

Majhne in velike enakopravnosti

Spodobilo bi se, da bi napisala udaren, kritičen, zanimiv, duhovit, intelektualen, svetovljanski in zdrav članek o današnjem prazniku. Ampak, dragi bralci, saj o ženskah in enakopravnosti že vse vemo. Teorijo obvladamo v nulo!

Samo v praksi nam še pošteno šepa. Ne bom si tega lepega sončnega dne kvarila z naštevanjem primerov o neenakopravnosti žensk. Veliko jih je, preveč.

Naj vsak najprej pomete pred svojim pragom. Kolikokrat smo ženske tiho, ko se nam zgodi krivica. Začne se s majhnimi krivicami, ki postanejo velike. Pa smo še vedno tiho. Zakaj?

Je pa z enakopravnostjo hudič, tudi v 21. stoletju. Bom opisala konkreten primer, ki me že nekaj dni zaposluje. Da ne bo pomote: ta zgodba je na videz "majhna krivica", v svojem bistvu pa skriva "veliko krivico".

Mož, ki trenutno ne hodi v službo, je začel kuhati. Občasno skuha juho ali speče meso za ostale družinske člane. Osnove kuhanja pozna, saj si je kuhal v študentskih časih. Moja mama (stara več kot 70 let) je komentirala: "Treba ga je čim večkrat pohvaliti, ne pa kritizirati, ko kaj napačno skuha. Drugače bo izgubil voljo in ne bo več kuhal."

Ko sem slišala komentar svoje mame, mi je kar dvignilo pritisk. Moški, inteligenten in z dvema rokama se odloči, da bo občasno skuhal preprosto kosilo, in že mu je treba "postaviti spomenik". Kako? Kaj bi potem morala dobiti njegova žena, ki kuha že skoraj 30 let? Palačo Tadž Mahal?

Pa sem razmišljala naprej: a moški res vse življenje ostanejo otroci in jih je treba za lepo vedenje hvaliti? Ne, prosim, tega ne morem sprejeti, želim ohraniti upanje, da se tudi moški mentalno in duhovno razvijajo.

A ženske ne potrebujejo pohvale za svoje delo?

Ker sem pametna ženska (z nekaj sivimi lasmi), sem na vse skupaj pogledala še drugače: kaj bi ženo in ostale družinske člane stalo, če bi tega moža res pohvalili? Nič. Nekaj besed, pogled, nasmeh. Če je dobro skuhal, bi pohvale bile celo iskrene. (haha)

Kakorkoli obračam to zgodbo, vedno pristanem pri enakopravnosti. Kajti, po mojem mnenju, bi žena morala pohvaliti moža za njegovo novo pomoč, vendar bi moral tudi on njo pohvaliti in se ji zahvaliti. Pa jo? Kaj menite?

Dragi moji, mednarodni dan žena moramo praznovati vsako leto, ker še nismo "na koncu". Pogovarjati se moramo o spolih, o vlogi ženske in moškega v družbi, o enakopravnosti, o krivicah in dobrih primerih. Moški in ženske moramo postati popolnoma enakopravni, nikoli pa ne bomo enaki. Naj živi razlika!



Takšen šopek sem dobila za 8. marec - zelo je lep, kombinacija elegance in divjosti. ampak težak za fotografiranje.

ponedeljek, 06. marec 2017

Nagradna igra: Kje sem bila?

Prejšnjo soboto sem šla na izlet. Najprej v zagrebško Ikeo - v Ikei nisem bila že nekaj let, prvič pa sem jo obiskala leta 1996 - nato pa v slovensko restavracijo na kosilo. O tej restavraciji sem prebrala zanimiv članek, še bolj sem bila radovedna zaradi razgleda.

Današnje nagradno vprašanje se glasi: V kateri (slovenski) restavraciji sem bila na kosilu? Namig: bila sem v Zagrebu, na sliki se vidi velika reka in neka tovarna. Bo šlo?

Šef za žrebanje in nagrade sem samo jaz, kot vedno, pritožbe niso možne. Časa imate do Dneva mučenikov, 10. 3.



Zgornja fotografija je nastala 1,5 pred spodnjo. Kakšna razlika v svetlobi!

Ko boste uganili, kje sem jedla, bom objavila še reportažo iz restavracije. Z nečim so me zelo pozitivno presenetili!

P.S.
Danes, pred osmimi leti, sem začela pisati blog.