sobota, 2. oktober 2010

Šport: In alergije

Danes zjuraj sem šla tekat na umetno stezo pri bližnji osnovni šoli. Ni mi všeč monotono štetje krogov, vendar za to porabim najmanj časa.

Presenečeno sem opazila, da sem brez moči, čeprav glede na redne treninge ne bi smela biti. Tokrat niso bila problematična pljuča, ampak mišice. Duh je bil močan, meso šibko ...

Kaj je bilo narobe? Takoj sem postavila diagnozo: dan prej sem pojedla nekaj, na kar sem alergična. Zaradi alergične reakcije v telesu je prišlo do oslabljenosti mišic in tkiv. Sumim na kruh, ki je vseboval mleko.

Povezava med močjo mišic in alergijami (ali drugimi stvarmi, ki nam škodujejo) obstaja. S tem se ukvarja kineziologija; s preprostim kineziološkim testom lahko vsak preizkusi, kar mu tisti trenutek škodi ali koristi.

Tokrat ne bom pisala o tem testu. Bi pa jih, če bi bila trenerka nekega športnega moštva, takoj poslala na alergijsko testiranje. Na primer, z bioresonanco in krvnimi testi. Si predstavljate ta neizkoriščeni potencial? Če bi lahko atlet tekel nekaj odstotkov hitreje, ker ne bi jedel alergenov? Če bi košarkarji bolje metali na koš in se golfisti lažje koncentrirali pri patanju?

Skupaj z razkisanjem telesa bi z malo truda za najmanj 10% izboljšali svoje športne dosežke. Športniki morajo za svoje dosežke disciplinirano trenirati in privoščim jim vrhunske rezultate.

Šport je še posebej pomemben v mladosti, ker se otroci naučijo discipline, vztrajnosti in doseganja rezultatov (dokončevanja projektov). To jim (nam) koristi tudi kasneje v življenju.

Vrhunski športniki so bili vedno idoli otrokom in mladostnikom; lahko pa bi jim bili tudi pri striktnem upoštevanju alergijskih diet. Veliko otrok je alergikov in zaradi svoje spremenjene prehrane jim v vrtcu in šoli ni lahko. Če bi bilo znano, da so alergiki tudi njihovi (športni) idoli, bi jim bilo lažje. In zelo zdravo!

Alergije niso nedolžna stvar, ker zelo slabijo imunski sistem. Tega se vsi dosti premalo zavedamo.

petek, 1. oktober 2010

Feng shui: Streljanje z laserjem

V sredo sem obiskala stranko v Mariboru, ki se je izkazala za mojo dolgoletno "fenico". Bila sem izredno počaščena, saj hrani priloge Deloindom s članki, ki so izhajali leta 2002 in 2003. Kljub temu jo čaka veliko dela po končanem feng shui svetovanju; poleg tega moram v člankih pisati o zelo splošnih pravilih, njeno stanovanje pa ima nekaj posebnosti.

Pri individualnem svetovanju pa smo lahko dosti bolj natančni: namesto s topom, lahko "streljamo" z laserjem. Nasveti so natančni in zato tudi bolj učinkoviti.

Ko merim z Lo panom, dobim, poleg smeri neba, tudi podatek o energiji v prostoru. Ko naredim kitajski horoskop stranke, so nasveti namenjeni samo njej (oz. vsem družinskim članom). Še bolj pomembna pa je analiza okolice, ki jo veliko svetovalcev za feng shui popolnoma zanemari. Kako se naj pogovarjamo o energiji znotraj stanovanja ali hiše, če pa sploh ne pride do vhodnih vrat? Kako naj delimo nekaj, česar nimamo? (V duhu aktualnega dogajanja: to lahko počne samo država)

Samo s feng shuijem ne moremo rešiti vseh težav, zato se vedno bolj nagibam k temu, da bi postala moja svetovanja drugačna. Saj so že sedaj mešanica feng shuija -psihologije-marketinga-podjetništva-zdravja, in prav to mi je pri mojem delu izredno všeč. No, imam še čas do leta 2012, da pripravim nov koncept - takrat se v mojem kitajskem horoskopu napovedujejo velike spremembe. Brez skrbi, ne bo mi lažje, zato se moram toliko bolje pripraviti.

Priloge v brezhibnem stanju, z listki so označeni posamezni članki

Lastnica prilog se ukvarja tudi z grafologijo - le kaj nam lahko pove njena pisava? Meni je že vse jasno, še bolj bo pa po izdelavi horoskopa!

Mariborska stranka mora do naslednjič narediti seznam manjkajočih izpitov in se pozanimati za izpitne roke. Na novo ji morajo narisati kuhinjo, da ne bo hladilnik stal sredi jedilnice in 3 metre od kuhinje. In priskrbeti tablico z imenom, jo nalepiti na dogovorjeno mesto pred vhodnimi vrati, da jo bo energija takoj našla.

četrtek, 30. september 2010

Zdravje: Pismo zdravnika z veliko začetnico

Na Pozitivkah so objavili pismo zdravnika, ki nam daje upanje, da Hipokratova prisega še drži:

"Tudi sam sem zdravnik in sem dežural v javnem zavodu, pa sem ga dobesedno prespal, ker sem imel največ do dve intervenciji na noč, pa še to ni bilo nič nujnega. Sedaj sem zasebnik in sem plačan po opravljenem delu: torej, če je več bolnikov, več delam in več zasluzim. Ko grem na dopust, nič ne zasluzim. Delo je transparentno in točno se ve kaj, kdaj in koliko sem delal.

Prej v javnem zdravstvu sem vedno dobival isto plačo, ne glede na to, koliko sem delal in kako dobro sem delal. Obstajali so tudi kolegi, ki so imeli zaslombo v predstojnici in tem izbrancem ni bilo potrebno delati, ker nas je nekaj drugih delalo za dva. Na moja stalna opozorila nihče ni reagiral, ker bi sicer privilegiranci izgubili privilegije, teh pa je bilo ravno zadosti, da se ni nič spremenilo.

Sistem je naravnan tako, da predstojnike nihče ne nadzira, kadruje pa se po politični pripadnosti in ne po strokovnosti. Trend v bolnišnicah je naravnan tako, da zdravniki - izbranci delajo čim manj, mlajši pa čim več. Delo v ambulanti je nekaj povsem drugega, kot vizita na oddelku in potem do odhoda domov nič več. Glas najbolj obremenjenih in najslabše plačanih zdravnikov se ne sliši, najbolj glasni pa so tisti, ki tudi največ zaslužijo.

Dežuranje se je vedno splačalo, saj sem s spanjem v bolnici dobil pol ali se več plače, sploh ob nedeljah in praznikih. In točno to je problem.

Zdravniki si z dežuranjem popravljajo plače in od tega vira dohodka enostavno ne odstopijo. Zanimivo, ko se gredo "izobraževat" na Bali, ali v Kenijo itd., jim to plača farmacevtska firma, potni nalog in dnevnice pa dobijo od ustanove, kjer delajo. In zdaj namesto, da bi stavkali, so namenoma izbrali umik soglasja, ker vejo, da bi v primeru stavke morali poskrbeti za stare, otroke, nosečnice in urgenco, sedaj pa jim ni treba.

To je odurno, kar počnejo kolegi in zdaj se točno vidi, koliko jim je za zdravje in življenja ljudi - nič, samo denar šteje. To, da krivdo želijo zvaliti na vlado, je absurd, saj jih je Marušič ozval in jih še naj se do 1.1.2011 pogajajo, ko bi sprememba plača dežurstev stopila v veljavo, pa niso želeli, ampak izsiljujejo že od 1. 9. 2010 z neracionalnim vztrajanjem pri umiku soglasja, Kuštrin pa vpije "vlada nam ni ponudila nič".

In seveda se oglašajo tisti, ki so finančno najbolj prizadeti, ker bo treba oktobra plačati kredite in zimsko smučanje, a denarja ne bo. Kirurgi bi lahko svoj poziv naslovili na lastne kolege in apelirali, naj spet začnejo dežurati, ne na vlado in na Fides, sicer pa nobenih apelov ni potrebno, ker lahko že danes vsak posamezni zdravnik zamrzne umik soglasja, če misli iskreno, pa kot kaze ostaja vse skupaj bolj na besedah, ker je zaslužek večji motiv, kot pa ogrožajoče stanje zdravstvenega sistema.

Zanimivo je tudi to, da navkljub nedežuranju, določeni anesteziologi lahko popoldan delajo kot samoplačniki pri samoplačniških operacijah in se jim splača za denar odpeljati iz Ljubljane v Izolo, v javnem zdravstvu pa ne morejo delati nadur, ker so umaknili soglasja. Zanimivo je tudi to, da se dr. Kuštrin, ki je anesteziolog, v času umika soglasja vsakodnevno pojavljata na TV, namesto, da bi delal.

Zdravniki lahko nemoteno delajo tudi v popoldanskih zasebnih ambulantah, dopoldan v javnih zavodih pa velja umik soglasja ... in teh anomalij je ogromno, skupni imenovalec pa je zaslužek.

Spomnim se tudi več debat in pomislekov državljanov, da tujih zdravnikov ne želijo, ker jim ne zaupajo- bojda slovenski državljani ne razumejo hrvaščine ali srbskega jezika, torej želijo zdravnika, ki obvlada knjižno slovenščino, ne glede na kvaliteto. Kolegov absolutno ne podpiram in trgovanje z zdravjem državljanov je zame nekaj nesprejemljivega, sploh, ko za talca vzamejo celotni zdravstveni sistem in izsiljujejo zgolj zaradi denarja. Pa da ne bo pomote: obstaja izredno veliko poštenih in dobrih zdravnikov, ki sočustvujejo z bolniki, a se njihov glas ne sliši.

Dokler zdravniki sami ne bodo očistili svojih vrst in bodo kolegialno ščitili nekaj monopolistov v lastnih vrstah, ne bo sprememb. Marušič je prvi minister, ki je stopil na rep monopolnih zaslužkarjev in v tem ga v celoti podpiram."

torek, 28. september 2010

Šport: Uporabni nasveti za vse

V zadnjem času, ko več migam (pa ne z zadnjico, ampak celim telesom ...), si v Nemčiji kupim tudi kakšno športno revijo. Zadnjič sem odkrila posebno izdajo z imenom active life. Kako zanimi članki, kaj vse počnejo ljudje s svojim telesom (in umom)!

1. Seveda so omenili fivefinger, obuvalo, ki je namenjeno simulaciji bosonogega teka. Uf, kako učeno sem se izrazila. Omenil jih je tudi Aleš Lisac v svojem blogu.

Tekača s fivefingersi sem fotografirala v Grazu na fotografskem izletu

2. Posvetili so se tematiki, ali naj tečemo z ali brez glasbe. Zame ni dileme: najlepša glasba je šumenje listja pod nogami, žvrgolenje ptic in žuborenje potočka. Če že tečemo z glasbo, mora imeti različno hitre ritme, optimalnih pa je 120 do 140 udarcev na minuto. Imajo jih pesmi kot je Mercy (Duffy), Dancing Queen (Abba), Don´t Stop Me Now (Queen). Ponavadi tečejo športniki s preglasno glasbo, poleg tega slušalke zadržujejo pot v notranjosti ušesa, kar lahko povzroči vnetje srednjega ušesa, da o povečani prometni nevarnosti ne govorimo. Še moja pripomba: tudi nevzgojene pse prej slišimo brez slušalk.

3. Če se na dopust odpravimo s (športnimi) prijatelji, moramo poskrbeti za dovolj praznega prostora. To samo pomeni, da ne smemo več čas tiščati skupaj, ampak se kdaj pa kdaj ločeno odpraviti naokrog. Še posebej nevarna so potovanja v troje, da o kombinaciji par + singel niti ne govorimo. Je pa zelo priporočljivo, da se pred, npr. jadranjem, ko ne moremo nikamor pobegniti, odpravimo na krajše testno potovanje.

4. V Rosenheimu (mesto med Münchnom in Stuttgartom) so leta 2008 odprli prvi nemški Outdoor-Fitnesclub. Ima vedno več članov, trenutno 250, čeprav tudi pozimi telovadijo samo na prostem. Baje jim je strašno lepo in uživajo zunaj. Bi se takšen fitnes klub obnesel tudi pri nas?

5. Zdaj je tudi znanstveno dokazano: kdor stalno nekaj je in grizlja, nima toliko veselja do gibanja, kot tisti, ki jedo samo tri glavne obroke. Prav to priporočilo sem dala v članku Kako pravilno hujšati. Po obroku se nivo inzulina v krvi vedno bolj niža, hkrati pa se povišuje portein z imenom Foxa2, ki vzpodbuja željo po gibanju. Če stalno nekaj grizljamo, je tudi nivo inzulina ves čas visok. Telo potrebuje obdobja, ko strada in se trebušna slinavka odpočije.

Kako vas razvajam! Namesto vas berem celo športne časopise. Brez skrbi, strokovna literatura za erotiko, kvačkanje in ribolov pride na vrsto šele naslednje leto ...

ponedeljek, 27. september 2010

Zdravje: Zmote o zakisanju telesa

V iskalnik sem vtipkala besedo zakisanost in bila prijetno presenečena, koliko rezultatov sem dobila. Po podrobnejšem branju posameznih člankov pa sem bila najprej razočarana, nato pa jezna. Kakšne bedarije pišejo nekateri! Po mojem mnenju celo takšne, ki so škodljive za zdravje.

Najbolj so me rezjezili tisti, ki kopirajo moje (naše) članke in to brez navedbe vira. Pa kaj si mislijo, da jih ne bomo odkrili? Prepišejo cele odstavke, prekopirajo tabele in nasvete - in pri tem delajo reklamo za konkurenčne izdelke ali izdelke, ki nikakor ne bodo pomagali pri razkisanosti.

Zdaj me že poznate in veste, da vsakemu kradljivcu mojega intelektualnega dela napišem ostro pismo, če ne pomaga še eno in zagrozim s tožbo. Ponavadi se hitro zmenimo, saj je dokazno gradivo zelo jasno.

Če boste tudi vi brali članke o zakisanosti, naj vam bodo v pomoč tile kriteriji, po katerih boste spoznali slaba in nestrokovna besedila:

1. V besedilu se omenja, da zakisanost imenujemo tudi acidoza
Acidoza je medicinski izraz, ki se navezuje na pH krvi, zakisanost pa označuje stanje v celem telesu. Zakisana so naša tkiva, mišice, medcelična tekočina, tekočina okrog sklepov ...

2. Vas prepričujejo, da ionizirana voda pomaga razkisati telo
To pišejo prodajalci ionizatorjev vode, zato jim ne nasedajte. Zakaj je ionizirana voda škodljiva za zdravje, si preberite tukaj.

3. Telo lahko razkisamo samo z bazično prehrano
Ja, to bi bilo zelo lepo. Na žalost vsebuje današnja hrana dosti premalo mineralov in elementov v sledovih, da bi lahko razkisali samo s hrano. Organski minerali v živilih so seveda najboljši vir za mineralizacijo telesa, vendar jih ni dovolj. Poleg tega smo v sodobnem svetu izpostavljeni različnim drugim obremenitvam, ki zastrupljajo telo; za razstrupljanje pa prav tako potrebujemo minerale. V ordinaciji smo vedno znova presenečeni, ko dobimo rezultate iz nemških laboratorijev - koliko mineralov in vitaminov manjka pacientom. Včasih se res sprašujemo, kako lahko nekdo sploh še živi, tako nizke so vrednosti.

Moj možiček, ki bere strašno učene knjige o zakisanosti, mi je povedal, da samo z enim kosom torte izničimo efekt 14-dnevne bazične prehrane. Torej, 14 dni se strogo držimo diete (80% bazičnih živil - kdor je to poskusil izvajati, ve, kako težko je) in samo z enim kosom sladke tortice porabimo mikrograme mineralov, ki smo jih "nahčkali" v dveh tednih.

Za razkisanje nujno potrebujemo bazične minerale, seveda v obliki citratov in naravnega izvora, zraven pa bazične kopeli, ki jih še vedno ne jemljemo dovolj resno, čeprav zelo, zelo pomagajo razkisati.

4. Ne priporočajo merjenja urina
Pred začetkom razkisanja telesa si moramo izmeriti pH urina. Nekateri potrebujejo to merjenja, da se sami prepričajo o zakisanosti telesa. To so predvsem moški, ki imajo raje številke kot pa seznam simptomov. Zakisanost si moramo izmeriti zato, da vidimo, kako močno smo zakisani, in da preverimo, ali ledvice sploh lahko izločajo kisline. Več o merjenju si preberite tukaj.

Nekateri avtorji (ali prepisovalci) sicer priporočajo merjenje pH, vendar jim zadošča slina ali enkratno merjenje. To je najbolj očiten znak, da o tematiki nimajo pojma. Takšno stran brez slabe vesti zaprite in pozabite.

5. Ne vedo, da jutranji urin mora biti kisel
Ponoči telo razstruplja in strupi imajo ponavadi kisel pH. Zato je jutranji urin pri vseh ljudeh kisel. No, ne pri vseh. Če imamo težave s t.i. blokado ledvic, potem bo jutranji urin nad 6,5 pH, tudi do 7,5 pH pride. To ne pomeni, da nismo zakisani, to pomeni, da se moramo najprej posvetiti ledvicam in šele nato razkisanju z bazičnimi minerali.

6. Priporočajo dihalne vaje za razkisanje
Oh, še ena zmota, globoko dihanje zakisa, kar je dobro upoštevati pri telesni vadbi.

nedelja, 26. september 2010

Rožice: Jesen v Murglah

V petek sem pospravila večino enoletnic in pustila samo tiste, ki še vedno brezhibno izgledajo: koprive in trave. Izza njihove sence so prišle heuhere, iz vrtnarije pa krizanteme. V mislih že sestavljam jesenske zasaditve, na vsak način bodo v njih korokije, mačehe, heuhere in bršljan. Tudi čebulice tulipanov so že doma in čakajo, da jih posadim v lonce.

Atrijski vrtovi (v Murglah) imajo svoje prednosti in pomanjkljivosti. A o tem kdaj drugič. Kot vsaki vrt ima tudi naš vrt različne klimatske cone in temu primerne so tudi zasaditve. Zanimivo je to, da je ravno za zidom, ki gleda prosti jugu, tudi najbolj mrzlo in vlažno. Bambusi se tam zelo dobro počutijo!

Kljub velikim težavam s požrešnimi kobilicami in številnimi gosenicami, da o hroščih in polžih ne govorim, je bila letošnja zasaditev najlepša do sedaj. Kaj pa vi menite?

Če bo koga zanimalo, kako je v murgelskem vrtu izgledalo letos zgodaj poleti, si naj ogleda tukaj (junij) in tukaj (julij).

Moja ljubljenka, japonska aralija, ki je pridno rasla, zato nimam pojma, kam jo bom dala pozimi



Cigaretka nas letos ni razočarala; tudi moj mož jo je postavil na prvo mesto in zahteval, da jo naslednje leto vključim v zasaditev.

Senčni del pod napuščem, ki z bambusi in hostami preide v vrt

Cigaretka daje dinamiko, rumena detelja jo umirja

Levo v loncu je dren, ki se bo obarval v rumeno, tako listi, kot stebla. Listi bodo seveda odpadli in ostale bodo veje, ki bodo popestrile zimski vrt.

Sprva sem bila skeptična nad kombinacijo novozelandske trave, novogvinejske vodenke, mulenbekije in penisetuma, potem pa se je izkazala za trpežno, zdravo in prijetno za oči.



Pod pokrito teraso so prevladovale zemeljske barve

Senčni del pokrite terase, kjer se vedno najbolje počutijo koprive





Na tem mestu smo zadnjih pet let imeli sivko. Zaradi starosti in napačne nege smo jo letos odstranili in dobili prostor za dodatne lonce. Vsem nam je bilo izredno všeč, ko smo dobili zaščiten prostor za sedenje (pol milijona dodatnih komarjev, ki so našli svoj domek v rožicah, nas ni ni skrbelo, saj teraso predvsem uporabljamo podnevi).

Eden najljubših pogledov

Tudi tole

Trave so res nekaj zelo uporabnega pri enoletnih zasaditvah, saj "zrahljajo" kompozicijo, hkrati pa vnesejo nežno dinamiko

Lantana se je na soncu odlično počutila, z njo ni bilo nobenega dela, samo bele mušice smo stalno preganjali


To je del vrta za zidom, ki gleda točno na jug. Vodenke so čez dan dobile dovolj svetlobe, da so pridno cvetele celo sezono. Levi lonec sem na to mesto postavila v sredi julija, desnega pa šele avgusta - a vidite razliko v količini cvetov? Pravo rastišče je najbolj pomembno za dober razvoj rastlin (kot pri ljudeh ...).

Kombinacija rumenega abutilona, temne batate in temnega penisetuma mi je tudi bila izredno všeč. Ostala je samo še trava, ki jo bom do mraza uporabila za jesensko dekoracijo.