Ko primerjam fotografije, nastale pred tremi leti, in letošnje, sem zadovoljna. Vaja dela mojstra, še posebej pri fotografiranju, zato je razlika očitna. Včeraj smo morali učenci predstaviti 20 fotografij, za vas pa sem izbrala tele:
Maja nam je potrpežljivo pozirala. V pravilo, da ni nefotogeničnega človeka, ampak samo slab fotograf, ne verjamem preveč. Zakaj potem na vseh fotografijah zgledam tako slabo?
Malo sem se igrala z obdelavo fotografije in jo zanalašč naredila temno. Rdeče strehe okrog cerkve poudarjajo trikotno dinamiko. Tole pišem samo v opomin, da so VSE fotografije, ki jih vidite v medijih, obdelane in retuširane! Ko naslednjič na zvezdnicah ne boste videli celulita in maščobe, se spomnite na to.
S preprostim trikom lahko naredimo takšen posnetek, da je gibajoči predmet nejasen, okvir pa oster.
Stopnišče v Nebotičniku; ena mojih najljubših fotografij, ker me spominja na školjko.
Takšno je vzdušje na terasi Nebotičnika tik pred sončnim zahodom. Romantično, prijetno, zanimivo.
Fotografija nočne Ljubljane je seveda narejena s stojalom.
Ponavadi predmete na fotografiji postavimo v zlati rez ali na tretjino, tokrat pa je Majino mesto centralno, saj je tudi njena drža takšna.
Na Tivolski cesti smo s fotoaparatom "sledili" avtomobilom. Potem pa se je pripeljal motorist in v zadnjem trenutku sem ga ujela v objektiv. Hvala za pisane barve!
Fotografija je narejena z Nebotičnika. Ljubljana je fotogenično mesto, samo ne vsa in zelo težko je dobiti lep izrez.
